Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Razstava: Legendarni Koper – Capodistria illustrata

20210129 104946

V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper vam z današnjim dnem predstavljamo virtualno razstavo Legendarni Koper – Capodistria illustrata ali Stari krajepisi Kopra – Antiche descrizioni di Capodistria. Z razstavo obeležujemo 70. obletnico ustanovitve koprske knjižnice, 30. obletnico državnosti Republike Slovenije in kulturni dan, ki ga praznujemo 8. februarja. Razstavo si boste virtualno lahko ogledali vse do 14. februarja.

Seznam starih krajepisov, ki so predstavljeni skozi video in fotografijo: Blond (1553; nakup 2020); Alberti (1553; nakup 2020), Manzuoli (1611); Ughelli (1653); Koprski statut – Brunijev epigram (1668); Coronelli (1697); Naldini (1700); Carli (1743). Prikazani bodo tudi tisti, ki jih ne hranimo v fizični obliki: Vergerij st., Coppo, Bonifacio, Petronio.

Koprska knjižnica dopolnjuje svojo zbirko z rednim nakupovanjem starih knjig, zlasti del koprskih humanistov in tistih, ki so temeljna za zgodovino našega mesta, v okviru deset let trajajočega projekta Memoria patria, ki ga finančno podpira MOK. »Stari krajepisi Kopra« najlepše povzamejo in prikažejo temeljno poslanstvo in namen knjižnice, ki hrani, zbira in varuje knjižni spomin v kraju svojega delovanja. Gre za izbor najdragocenejših knjig, ki jih bomo razkazali in predstavili s številnimi starimi opisi mesta Koper.

V mozaiku razstave (izseki):

G. B. GIUSTINIANO BENEŠKA POROČILA RELATIONES VENETAE 1553: Kratek opis Istre – Koper

Koper je staro mesto, ki ga je po izročilu zgradil eden od sinov cesarja Justinijana, po katerem se je tudi poimenovano Justinopolis. Ko ga je dokončal je umestil družine Sabina, Vida, Gavarda, Verza in druge, katere še danes bivajo v tem mestu, postavljenem na naravni čeri, z vseh strani obdanim z morjem, v obsegu meri okoli poldrugo miljo. Navkljub temu, da ga obdaja morje, je utrjen s starim obzidjem, ki ima številna vrata, s pogledom na pristanišče, njegov pristan nima preveč lepega pomola, niti ni varen, kjer so privezane barke. Na vzhodu so vrata, zunaj katerih je zgrajen most, ki je utrjen z zemljo in kamni, leži na morju, ki je plitvo v tistem predelu, ni daljši od poldruge milje, na sredini tega se nahaja star gradiček, ki ni prav močno utrjen in mu rečejo Levji, v katerem biva kastelan, beneški plemič, ki ima proti kopnemu dvižni most, tam naokoli je močvirje, kjer so tudi soline, od katerih imajo meščani veliko korist. Most je povezan s kopnim in Tržičem, ki je grad v deželi Furlanski, oddaljenim 25 milj od Kopra. To mesto ima poleg plovnega kanala tudi plodno ozemlje na vzhodu, na prijetnih gričih in sadovnjakih proizvajajo izvrstna vina v velikih količinah, ki zadoščajo za potrebe tega kraja, s prodajo pa krajani zaslužijo 25 do 30 tisoč dukatov letno in dokler se niso posušili oljčniki so pridobivali tudi dobre količine tega olja, s katerim so ti povečali prihodke še za 20 tisoč dukatov letno, toda ta dejavnost je v celoti prenehala, čeprav so jih ponovno začeli saditi. Na tem področju ne raste dosti žitaric, tako da njihova količina ne zadosti potrebam mesta z zaledjem niti za 3 mesece letno. Mesto z zaledjem se tako oskrbuje z žitaricami iz Apulije, ter z deželi Marke in Kranjska. V mestu živi okoli 10.000 duš. Narod je predan beneški gospodi. Vsi prebivalci, tako plemiči kot navadno ljudstvo imajo lepe običaje, oblačijo se po italijansko, veliko je učenjakov in literatov, toda v zaledju živijo in celotno področje obdelujejo Slovani. Davčni urad izterja malo denarja, tako da je majhna razlika med prihodki in porabo tega urada. (Prevod: P. Štoka)

PETER PAVEL VERGERIJ DE URBE JUSTINOPOLIS

De urbe Justinopolis predstavlja prvi znani opis Kopra in kateregakoli istrskega kraja. Peter Pavel Vergerij starejši je bil ključna osebnost italijanskega in zato posredno tudi evropskega humanizma in njegovo delo predstavlja gotovo največji dosežek zgodnjega evropskega humanizma na področju pedagogike. Peter Pavel Vergerij st. se je rodil v Kopru okrog leta 1349. Bil je plemenitega, čeprav ne tudi premožnega rodu. Šolal se je sprva v Padovi in Firencah, morda pa tudi v Benetkah. Njegov učitelj je domnevno bil znameniti Giovanni da Ravenna (1343-1408), potujoči profesor, ki je imel tesne stike z velikima italijanskima pisateljema Petrarco in Boccacciom. V Firencah je leta 1386 Vergerij spoznal Salutatija, ta ga je uvedel v najpomembnejši literarni krožek tistega časa, t.i. “Paradiso degli Alberti”. Prav v tem krožku je italijanski humanist Leonardo Bruni prebral svoj Dialogus ad Petrum Histrum, ki ga je, kot je razvidno že iz naslova, v celoti posvetil “Istranu Petru” oz. našemu Vergeriju. Prav to delo pa je eno izmed najznačilnejših del celotnega literarnega humanizma, gotovo manifest. (Prevod: Ivan Marković)

GIROLAMO MUZIO PISMO VOJVODU URBINSKEMU 1572

V ustju Rižane je hrib, ki ga večinoma obdajajo vode te reke, delno pa ga močijo tudi slankaste vode. Lepo oblikovan hrib, enako dvignjen z vseh strani, z lepo ravnino na vrhu, v obsegu manjši od cele milje. Rodoviten hrib, obilen z vsem, kar je potrebno za človeško življenje: žita, vina, olja, pašniki, sadje vseh vrst in soli. Njegovo ime je Sermin. Približno eno miljo proti jugu se nahaja majhen otok, v obsegu ene milje in pol, ločen od celine in povezan z mostom dolgim pol milje, ki ga v celoti zapolnjuje naše mesto in sredi mostu je trdnjava. Čudovito mesto in okolico, ki jo sestavljajo prijetni sadovnjaki in odlično obdelani griči. Otok je bil prej posvečen Paladi, ki se je po njenem ščitu poimenoval Egida. Na njem se nahaja mesto, ki so ga zgradili Kolhijci, ki jih je poslal njihov kralj, da bi preganjali Argonavte, ki so ukradli zlato runo in Medejo. Ti so prišli gor po Donavi in se spustili do Jadranskega morja, v našo deželo, kot poročajo Plinij, Strabon in Justin ter omenja Diodor Sikul. Torej, ko so prispeli Kolhijci in so odšli Argonavti, so tam ustanovili tri mesta; zgradili so Pulj, Emonijo, ki ji danes rečemo Novigrad, in mojo domovino, ki je bila poimenovana po otoku Egida. (Prevod: P. Štoka)

20210129 104652

Antonio Bruni: O Justinovem in Paladinem mestu 1668

Sem Koper, prestolnica Istre, podložnica beneškega leva,

čeprav sem bila tvoje mesto Justin in od Palade.

Po njej imenitna v miru in mladostna v vojni,

on pa mi je naklonil oblast, ki mi je sedaj primanjkuje.

Kdor bolj ceni italska in grška mesta,

naj ve, da so tudi mene zgradili kralji in bogovi.

(Statuta Justinopolis metropolis Istrae, Venetiis, 1668, prevod: Peter Štoka)

Vodnik po razstavi:

Dodajamo še originalne velikosti vodnika po razstavi: