Včeraj se je zaključil 5. Mednarodni znanstveni simpozij DIVINA – Dnevi Andrea Diva iz Justinopolisa. Simpozij so odprli predstavniki Mestne občine Koper, Univerze na Primorskem in Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.
Tokrat so se navzoči pogovarjali o srednjeveškem kapitelu na dvorišču pokrajinskega muzeja, ki je bil najden pri arheoloških izkopavanjih na Prešernovem trgu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kapitel, ki naj bi predstavljal del vodovodnega sistema mesta, je danes kot del fontane umeščen v bazen na dvorišču Pokrajinskega muzeja Koper. Predavanje sta pripravila doc. dr. Renata Novak Klemenčič in doc. dr.Dušan Mlacović.
Dr. Mojca Marjana Kovač je predstavila pomen vrednotenja grbov in napisov v konservatorstvu in se on tem osredotočila na Pretorsko palačo v Kopru, medtem ko se je doc. dr. Helena Seražin dotaknila klasičnega jezika v beneško in koprski arhitekturi. Koper in njegova okolica sta bogata z napisi, ki obeležujejo bogato zgodovino mesta, njegovih upravnikov, meščanov, družin, bratovščin in drugih dejavnikov javnega in zasebnega življenja. Tako se je izr. prof. dr. Gregor Pobežin dotaknil zgodnje novoveške napisane dediščine Kopra. O življenju in delu Valentina Kermavnerja, slovenskega klasičnega filologa, šolnika in prevajalca, ki je deloval v drugi polovici 19. stoletja, je spregovoril doc. dr. Matej Hriberšek.
Na simpoziju so predstavili še Latinske osnutke Vodnikovih pridig, ki kažejo Vodnikovo kompleksno, vendar za slovenski prostor ne presenetljivo rabo jezikov pri sestavljanju in govorjenju pridig. Predavanje je pripravil doc. dr. Luka Vidmar, medtem ko je asist. Ana Jenko Kovačič z omembami komunalnih palač, navzoče ponesla obdobje druge polovice 12. stoletja in 13. stoletje. Poleg omenjenih predavateljev na 5. Mednarodnem znastvenem simpoziju DIVINA, so zgodovinsko pomembna dejstva osvetljevali še prof. dr. Neven Jovanović, izr. prof. dr. Milenko Lončar, doc. dr. Zrinka Mileusnić, prof. dr. Vladimir Rezar, prof. dr. Adriana Grzelak Krzymianowska, Karin Bernardi in mag. Peter Štoka, ki je predstavil Santorijev komentar Avicenovega kanona kot utemeljitev sodobne zahodne medicine. Santorio Santorio je namreč kot prvi razumel pomen poskusa z matematično izdelanimi meritvami in sprejetja količinskih parametrov v medicini, kot so teža, tempertura in srčni utrip, pri čemer je izumil nekatere naparave, ki se še vedno uporabljajo v medicinski praksi, vključno s termometrom in pulsimetrom.
Pri pripravi dogodka so sodelovali: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, ZRC SAZU, Filozofska fakulteta, DAHŠ, Primorske novice in Mestna Občina Koper.