Bralni priporočilni seznam 52 knjig, ki jih morate prebrati v letu 2025, smo knjižničarji pripravili za vse bralce in obiskovalce knjižnice. Zakaj ravno 52 naslovov? Ker ima leto 52 tednov. Vsak teden vam bo eden izmed knjižničarjev razkril nov naslov – eno izmed svojih najljubših knjig. Bralni izziv je namenjen spodbujanju branja knjig, ki so kakovostne, a včasih spregledane v vsej poplavi novih izdaj. V Oddelku za odrasle boste knjige našli na posebni polici, kjer bodo nestrpno čakale na vas. Knjige boste prepoznali po nalepki z logotipom naše bralne akcije.
V tej bralni akciji ni pravil, če želite, lahko preberete vseh 52 knjig, ki vam jih bomo redno priporočali, ali morda le tisto eno, ki vas bo zares pritegnila. Knjižne bisere bomo izbirali med leposlovjem iz različnih obdobij in skrbeli za žanrsko razgibanost. Kaj smo za vas izbrali, pa si boste lahko sproti ogledali na naši spletni strani in se sami odločili, katere knjige boste z veseljem vzeli v svoje roke oziroma sledili priporočilu svojega najljubšega knjižničarja.
SEZNAM KNJIG:
Pričujoče delo je hkrati “priročnik” o žalovanju in hvalnica vitalnosti; za premagovanje bolečega trenutka slovesa od bližnjega, bodisi v otroštvu domačih ljubljenčkov in starejših družinskih članov, v odraščanju ljubimcev in ljubimk, ki jih spoznava, ter skozi erotične izkušnje enači z odnose s psihedeliki: “Vsaka substanca ima svoj način; / v nekatere se lahko / celo pogojno / zaljubiš.” (str. 74); kasneje pa skorajšnje prezgodnje slovo od lastnega življenja – kljub hudi izkušnji bolezni: “Ko sem dobila raka, / tako kot babi, / sem se bala, / da bom tudi sama / postala / materina dušica.” (str. 7), avtorica ostaja pokončna in pogumna v svoji iskrenosti in občutljivosti, kljub občasnim dvomom in strahovom ob izgubi: “smrti se bojim bolj kot kadarkoli” (str. 119), je bližnje smrti ne potrejo, temveč jih kot svoje spremljevalce udomači, ter jim pravi: “ne morete biti hujše / kot ste! (str. 119).
“naj tam, kjer je bil rak, / cvetijo rože.” (str. 85)
“Kje je meja med “tabo” in “mano”, “nami” in “njimi”, “vzhodom” in “zahodom”? /…/ kje je meja med resničnostjo in izmišljijo, kajti ali niso tudi naše sanje, želje in fantazme del resničnega življenja … (Katja Zakrajšek v spremni besedi)
Zgodba iz 17. stoletja, ko se srečata dva slikarja z nasprotnimi pogledi na umetnost: Zahodni Italijanski mladi študent (portretist) in Hodža z vzhoda (miniaturist). Z zanimanjem spoznavata moralne, duhovne in slikarske zakonitosti nasprotne kulture. S svojimi dialektičnimi igrami poglabljanja empatije in spoznavanja en drugega gresta tako daleč, da na koncu zabrišeta mejo med identitetama: Hodža odide v Italijo kot mladenič, mladenič pa postane Hodža. Globoka pripoved o krhkosti narodne in osebne identitete.
“V Turčiji me obtožujejo, da moj pogled ni dovolj lokalen, dovolj nacionalen. Zunaj pa me obtožujejo, da na Turčijo gledam od znotraj” (Orhan Pamuk)
V bližnji alternativni prihodnosti, kjer je bilo rusko cesarstvo spet obnovljeno, spremljamo normalen službeni dan Opričnika, privrženca najbolj strah vzbujajoče tajne policije v novi Rusiji. Skozi različna vsakodnevna opravila smo priča seksizmu, ksenofobiji in vrstam kršenja človekovih pravic. Roman je na trenutke tako grotesken, da preide že v satiro.
“Sivi volk je prišel, pirožke je prinesel. Tok tok, kdo se v peči skriva?” str. 28
Metafizika cevi je osmi roman belgijske pisateljice Amélie Nothomb. Pisateljica s svojim duhovitim in pronicljivim slogom ustvari kratko, a intenzivno in premišljeno pripoved, prepleteno s filozofskimi in poetičnimi elementi. Gre za prvoosebno pripoved, kjer svet opazujemo skozi oči avtorice kot majhnega otroka – polno naivnosti, radovednosti in nenavadnih filozofskih razmišljanj.
“Živeti pomeni zavračati. Kdor sprejme vse, ni nič bolj živ kot odtok umivalnika. Da bi živeli, moramo biti sposobni ne postaviti stvari nad nami na isto raven, se pravi mame in stropa. Enega izmed njiju je treba zavrniti in se odločiti, ali nas bo zanimala mama ali pa se bomo raje zanimali za strop. Slabo izberemo samo takrat, če ne izberemo ničesar.”
“Nekoč se je Zhuang Zhouu sanjalo, da je metulj, frfotajoč metulj, ki se dobro počuti in je srečen. O Zhuang Zhouu ne ve ničesar. Nenadoma se je prebudil. Spet je bil pravi in resnični Zhuang Zhou. Sedaj pa ne vem, ali je Zhuang Zhou sanjal, da je metulj, ali pa je sanjal metulj, da je Zhuang Zhou, čeprav je med Zhuang Zhouom in metuljem gotovo razlika. Tako je s spremembo stvari.” (Zhuang Zi, 2004; 22)
V knjigi spremljamo Anno, ki se po samomoru zaročenca odloči izvesti njuno načrtovano jadranje sama. Ko vidi da temu ne bo kos , najame irskega skiperja Keanna,ki mu življenje tudi ni prizanašalo. Njuno skupno potovanje postane priložnost za zdravljenje in odkrivanje nove ljubezni.
Zgodba nas opominja, da nikoli ni prepozno za nov začetek in da lahko tudi po najhujših izgubah ponovno najdemo srečo.
žanr: Roman, mladinska literatura, klasika
“Varuh v rži” – roman, ki razkriva globine mladostne osamljenosti in iskanja smisla. Jerome David Salingerjeva knjiga Varuh v rži je ena izmed najvplivnejših literarnih del 20. stoletja, ki bralcem ponuja vpogled v miselni svet mladega posameznika, ujetega med mladostjo in odraslostjo.
Zgodba nas popelje v življenje Holdena Caulfielda, sedemnajstletnika, ki je ravnokar izključen iz še ene prestižne šole. Skozi Holdenove oči spremljamo njegov beg v New York, kjer se izogiba soočenju s starši, medtem ko poskuša osmisliti svoje mesto v svetu. Holden je nesramen, ciničen in poln notranjih konfliktov, vendar hkrati izjemno ranljiv in čuteč. Njegovo pripovedovanje je iskreno, neposredno in prepojeno z nenavadnim humorjem, ki razkriva globoko bolečino ter osamljenost.
Pesniški prvenec pisatelja Davorina Lenka, sicer javnosti bolje poznan kot pisec romana Telesa v temi (2014), za katera je prejel prestižni nagradi Kresnik in Kritiško sito, je nastajal vzporedno z drugim avtorjevim ustvarjanjem (Telesa v Temi 2014, Postopoma zapuščati Misantropolis 2016, Bela pritlikavka 2017, Psihoporn 2020, Triger 2021 in Goli objem 2024), zato je v njej mnoštvo navezav na avtorjev literarni opus.
Tudi sicer zbirka sledi Lenkovem izraznemu slogu: veliko je referenc na popularno, metal in punk kulturo, ozračje pesmi je večji del temačno, hladno in ostro, s čimer sovpada ritem pesmi, ki pa se spreminja glede na cikel v katerega je uvrščena – 6 ciklov nam ponudi različne variacije od zelo intimnih, nežnih razmislekov do zelo iskrenih in brutalnih izrazov spolnosti.
Svet je igra, mi pa smo igralci, plesalci v neskončnem kozmosu, ki razen našega življenja tu nimamo kaj iskati. Postopek pa deluje zgolj, če nanj pozabiš; nekako tako, kot če voziš kolo – tedaj ne misliš o zakonih gravitacije itd., pač pa samo voziš.
Kot pravi zgodba iz romana, ki spominja na budistične kōane: »Neki zenbudistični mojster je dosegel razsvetljenje. In potem, so ga vprašali občudovalci, kaj ste storili potem? Skomignil je in odvrnil: Naročil sem čaj.« (Flisar, 2013: 355)
Najbolj bran slovenski roman po drugi svetovni vojni, ki se ga lahko bere kot potopis, filozofsko in religiozno besedilo ali pa pustolovski roman.
Zgodba neizživetih sanj profesorja, ki si je želel postati literarni kritik, ob srečanju z nadpovprečno nadarjenim dijakom in “pesnikom” Tajsijem, privrejo na plano v svojih najbolj čudaških oblikah erotiziranega eksistencialnega boemstva. Pripoved nam prikazuje raznolike impresije, od pijančevanja, prerekanj z družino in sodelavci, do občudovanja Sonjinjih sinje modrih spodnjih hlačk.
Pesn
iški prvenec na simpatičen način združuje dve veliki strasti avtorice: Nogomet in poezijo. Na prvi pogled nezdružljivi kategoriji, ki se tekom “tekme” (knjiga je notranje razdeljena na prvi polčas, drugi polčas in trenutek za rdeč karton), povežeta v kompleksno iskanje pravil, ki določajo prepovedani položaj in meje igrišča, oziroma bolje rečeno, kar meje človeškega doživljanja. Pesnica tako nastopa v vlogi žogobrcke, trenerke in komentatorke; trojica likov išče povezanost, trenutek, ko ne bodo ne preblizu in ne predaleč, da bi lahko videli stanje na igrišču in življenju, narativi oseb se prepletajo in skupaj tvorijo celovite razmisleke o stanju družbe in duha. Kot so zastavljene sklepne spremne besede: “Kdo so torej zmagovalci in poraženci? Se je tekma sploh končala? Je to sploh pomembno?”
Ste se kdaj spraševali, kako bi se počutili, če bi sami bili mladi nadobudni skladatelj in glasbenik, nenadoma pa bi vas obiskal, nihče drug kot, Mozart, ki bi pod težo dejstva, da je postal časovni popotnik, takoj posegel po heroinu? Knjiga na zanimiv način načenja vprašanja mladostniškega umetniškega ustvarjanja, uspeha in medvrstniškega odraščanja.
