📚 Leto 2026 zaznamujejo pomembni jubileji štirih velikih imen slovenske književnosti – Ivana Cankarja, Zofke Kveder, Dragotina Ketteja in Srečka Kosovela. 📚
Vsak izmed njih je s svojo besedo pomembno zaznamoval slovensko moderno ter razširil meje literarnega in družbenega razmisleka. Zato smo jim namenili tudi naše razstavne prostore.
V vitrinah v 1. nadstropju knjižnice na Trgu Brolo 1 nam je knjižničarka Vanja Rožac že predstavila Ketteja in Kosovela, tokrat pa nas s fotografij in zapisov nagovarjata Ivan Cankar in Zofka Kveder ter pripovedujeta zgodbo svojega življenja. Hvala, Vanja!
✒️ Ivan Cankar, osrednja osebnost slovenske moderne, ostaja sinonim za literarno veličino in družbeno angažiranost. Njegova dela razkrivajo socialne krivice, moralne dileme in notranje razkole posameznika. Njegova znamenita misel “Narod si bo pisal sodbo sam” še danes odmeva kot svarilo in opomin.
✒️ Zofka Kveder, ena prvih slovenskih profesionalnih pisateljic, je s svojim ustvarjanjem pogumno odpirala vprašanja ženskega položaja, materinstva, družinskih odnosov in socialnih stisk. Njeno delo pomeni tudi pomemben prispevek k zgodnjemu feminističnemu gibanju pri nas.
📖 Vabljeni k ogledu razstave in ponovnemu odkritju del vseh štirih literatov!
Zofka Kveder (1878–1926)
Ob stoletnici smrti pisateljice
Življenje:
Zofka Kveder se je rodila leta 1878 v Ljubljani. Živela je in ustvarjala v Ljubljani, Bernu, Münchnu, Pragi in Zagrebu.
Bila je pisateljica, novinarka, urednica in prevajalka ter se hkrati aktivno borila za to, da bi imele ženske enake pravice kot moški. Umrla je leta 1926.
Zagotovo je ena najpomembnejših in obenem kompleksnih osebnosti slovenske ženske literature in feminističnega gibanja.
V svojih delih je obravnavala položaj žensk, zakonske in družinske odnose, materinstvo ter socialne stiske.
Pisala je v več jezikih in pomembno prispevala k razvoju slovenske in srednjeevropske ženske literature.
S svojimi deli je kot pisateljica, prevajalka, urednica in publicistka povezovala slovenski kulturni prostor z idejami širše srednjeevropske in južnoslovanske kulture.
Najbolj znana dela:
Misterij žene
Njeno življenje
Hanka
Amerikanci (drama)
Ljubezen (drama)
Odsevi
Iz naših krajev
Zanimivosti:
Literarni opus Zofke Kveder je zelo raznolik: od kratkih zgodb do romanov in dram.
Ustvarjala je pod raznimi psevdonimi.
Njeno ustvarjanje je balans med narativom, introspekcijo in družbenim komentarjem; v njem prepoznamo estetske vplive naturalizma, modernizma in elemente ženske prelomne prisotnosti v literaturi.
Bila je ena prvih žensk, ki so se uveljavile kot profesionalne pisateljice.
Bila je ena prvih slovenskih feminističnih avtoric.
Aktivno se je zavzemala za enakopravnost žensk.
Njeno delo je bilo dolgo zapostavljeno, danes pa znova pridobiva veljavo.
»Žena ni samo bitje čustev, temveč tudi bitje razuma in volje.«
Zofka Kveder, publicistični zapisi o položaju žensk (začetek 20. stoletja)
———————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————-
Ivan Cankar (1876–1918)
Ob 150-letnici rojstva
Življenje:
Ivan Cankar se je rodil leta 1876 na Vrhniki v revni obrtniški družini, kot osmi od dvanajstih otrok.
Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral, vendar študija ni dokončal.
Živel je boemsko življenje in se preživljal izključno s pisanjem.
Velja za največjega slovenskega pisatelja in osrednjo osebnost slovenske moderne.
Umrl je leta 1918 v Ljubljani.
Cankar je pisal romane, novele, črtice, drame, eseje in poezijo.
Njegova dela so družbenokritična, psihološko poglobljena in moralno angažirana.
Pogosto je razkrival socialne krivice, hinavščino malomeščanstva ter notranje stiske posameznika.
Najbolj znana dela:
Hlapci
Na klancu
Martin Kačur
Pohujšanje v dolini Šentflorjanski
Skodelica kave, Moje življenje
Zanimivosti:
Po njem se imenuje naš največji kulturni hram, Cankarjev dom v Ljubljani.
Bil je politično aktiven in pogosto tarča kritik.
Njegova dela so še danes aktualna in pogosto uprizarjana.
Dramo Hlapci je napisal v Sarajevu, ko je živel pri bratu.
“Narod si bo pisal sodbo sam.”
Ivan Cankar, Hlapci (1909)