Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Domoznanske knjižne zbirke

V domoznanske zbirke vključujemo knjižnično gradivo, ki se po vsebini nanaša na območje, je nastalo na tem območju ali so ga ustvarili avtorji s tega območja. Poleg domoznanskih zbirk hranimo tudi nekatere posebne zbirke, kot so zbirke redkih tiskov, slikovnega gradiva in zapuščine. 

Vse domoznansko gradivo je dragoceno, ne samo redko, staro in zgodovinsko, ampak tudi novo in sodobno. Zbirka kot celota predstavlja kulturni in bibliografski unikum, ki mu je treba zagotoviti neokrnjenost in nenehno dopolnjevanje. Zaradi tega je treba tako gradivo varovati in izposojati pod posebnimi pogoji.

Domoznansko gradivo je ločeno od ostalega gradiva v knjižnici. Postavljeno je po sistemu tekoče številke, numerus currens in se izposoja prezenčno v knjižnici. Monografskih in serijskih publikacij z neknjižnim gradivom, torej knjig, časnikov, zemljevidov, fotografij, razglednic, muzikalij, avdio, video in digitaliziranega gradiva je okoli 30000 enot.

Najstarejša in najpomembnejša med posebnimi zbirkami je zbirka Rara – to je zbirka redkih in dragocenih kodeksov in knjig. Kodeksi so rokopisne knjige. Dragocene so tudi inkunabule ali prvotiski, ki so prvenatisnjene knjige pred letom 1501. Pravijo jim tudi papirnati sadeži. Hranimo šest prvotiskov. Omeniti velja še dragocene knjige iz 16. in 17. stoletja, t.i. cinquecentine in seicentine, med katerimi zagotovoizstopajo velike korne knjige, natisnjene v sloviti tiskarski delavnici Luc’Antonie Giunte v Benetkah.

Zbirka Rara Bibliotheca Iustinopolitana 1Zbirka Rara Bibliotheca Iustinopolitana 3Zbirka Rara Bibliotheca Iustinopolitana 2

 

Grofje Grisoni so bili zelo premožni, kar je razvidno iz najlepše in najbolj bogate zasebne knjižnice v Kopru. Knjižnico je postavil Francesco Grisoni z nakupom številnih knjig na trgovskih potovanjih in jih je poslal v prevezavo v sam Pariz, središče tiskarstva, da bi celotna knjižnica dobila videz enovite zbirke, kar lahko še danes občudujemo. Knjige so postavljene v tri dvojne omare, vsaka z dvojnimi vrati in v vsaki je po sedem polic. Omare so izdelane iz kostanjevega lesa in zastekljene s kristalnimi šipami. Grisonijeva knjižnica obsega 4000 knjig in je imela v času ustanavljanja prve javne knjižnice v Kopru vsaj dvakrat večji fond. Knjižnica ima značilno razsvetljensko postavitev in enciklopedični razpon znanj in umetnosti. Danes se Grisonijeva knjižnica nahaja v Domoznanski čitalnici.

Knjižnica Grisoni

Knjižnica Grisoni

 

Grisonijev abecedni listkovni katalog:

abcdefgh
ijklmnop
qrstuvwz

Knjižnica manjših bratov observantov Sv. Ane je bila nedvomno največja knjižnica na Koprskem. Štela je gotovo 12.000 knjig. To je sprožilo domnevo, da je bila v samostanu v preteklosti tudi delavnica, v kateri so prepisovali in iluminirali rokopise. Od vsega gradiva je danes v zbirki popisanih 600 naslovov.

Zbirka Sv. Ane 3 E1592342015957

Zbirka Sv. Ane 2 E1592342203993

Zbirka Sv. Ane 1 E1592342282498

Knjižnica kapucinskega samostana Sv. Marte je lepo urejena zbirka in katalogizirana v celoti. Obsega 494 naslovov knjig. Postavljena je v sejni sobi koprske knjižnice, kjer je še vidna nekdanja razporeditev gradiva po strokah.

Zbirka Sv. Marte 3Zbirka Sv. Marte 2Zbirka Sv. Marte 1

Pasquale Besenghi degli Ughi je eden največjih istrskih poetov in njegova knjižnica je po izročilu paradni konj. Knjižna zbirka, ki se hrani v istoimenski palači sestavljajo knjige, ki so le v manjšem delu pripadale rodbini Besenghi. Kar se danes hrani v izolski palači pod tem imenom je v resnici izolski župnijski fond. Številen fond 3000 knjig je danes katalogiziran in ga je možno uporabljati ob prisotnosti bibliotekarja.

Zbirka časnikarja in publicista Staneta Vilharja, brata Srečka Vilharja, predana knjižnici leta 1983, obsega 895 naslovov knjig ter 132 map arhivskega gradiva, kjer je zbrano avtorjevo gradivo za študijo o politični zgodovini Primorske.

Hranimo bogato zbirko partizanskega tiska, povečini natisnjeno na ciklostilu, ki je odigrala pomembno povezovalno in propagandno vlogo, predvsem na Primorskem v času raznorodovanja. Zbirka obsega 118 naslovov knjig ter 85 naslovov periodike.

Z nakupom prve tiskane izdaje Monaldove Sume (Lyon 1516) smo končno dopolnili zbirko antičnih del koprskih humanistov v koprski knjižnici. Ta knjiga je bila namreč še zadnja, ki je manjkala v domovinski zbirki Memoria patriae, kjer so zastopana dela Petra Pavla Vergerija st., Andrea Diva, Petra Pavla Vergerija ml., Girolama Muzia in Santoria Santoria. Njihova dela smo začeli načrtno nakupovati leta 2011, do sedaj smo nakupili 24 knjig v vrednosti 42.895,87 EUR.

Bl. Monaldo iz Justinopolisa (Kopra) je bil znan frančiškanski kanonski pravnik in teolog (1210 – 1280). Monaldova Suma je pomembno zgodnje delo o pravu in ekonomiji. Naš izvod je prva izdaja v odlični sodobni vezavi. Summa Monaldina je njegovo glavno delo, s katero je tudi zaslovel. Napisana okoli leta 1274, je močno krožila v obliki rokopisa in doživela številne tiskane izdaje. Urejena po temah, razvrščena po abecedi, je konfesionalni priročnik s sklicevanjem, kjer je to ustrezno, na kanonsko in civilno pravo. Monaldov spis je privlačen zaradi jasne, jedrnate in abecedne razporeditve snovi. Še več, svoje predhodnike je presegel z obširno obravnavo ekonomskih vidikov sodobnega življenja. Skoraj petina snovi obravnava zadeve, kot so trgovanje z denarjem, oderuštvo, pogodbe in honorarji. Njegov glavni namen je na splošno uravnotežiti potrebe trgovine in krščanske družbe.

Namen svoje posebne metodologije razloži sam bl. Monaldo v uvodu, Proemiumu, z naslednjimi besedami: “Da ne bi še naprej nepoznanje ogrožalo tistih, ki niso vešči v pravu, sem se jaz, brat Monaldo, najmanjši med manjšimi, v čast Boga in njegove presvete Matere in našega preblaženega očeta Frančiška ter še najbolj v korist neukih, potrudil glede na skromnost svojega uma zbrati in urediti po posameznih črkah abecede nekaj koristnih in pri starodavnih mojstrih in učiteljih potrjenih primerov.”

Bl. Monaldo Koprski je bil diplomirani pravnik. Kanonsko (cerkveno) pravo je študiral v Padovi, kjer se je priključil manjšim bratom ali frančiškanom v samem začetku Frančiškovega reda. Ustanovil je frančiškanski samostan s cerkvijo Svete Marije Velike v Trstu. 26. maja 1257 je bil imenovan za predstojnika Dalmatinske province, s sedežem v Zadru, ki je obsegala 26 samostanov med Albanijo in Istro. Leta 1266 se je vrnil v Koper, kjer je bil imenovan za gvardijana tamkajšnjega reda. Dokončal je gradnjo samostana (današnja Gimnazija Koper) s cerkvijo sv. Frančiška (Protokolarno-prireditvena dvorana sv. Frančiška Asiškega na Martinčevem trgu), kjer je umrl 9. novembra 1280, ki je dan njegovega spomina.

Summa