Iskanje COBISS
Iskanje COBISS

Spominska soba Alojza Kocjančiča

O projektu

V priznanje in poklon velikemu Kubejcu, duhovniku in književniku – bardu slovenske istrske pesmi je Mestna občina Koper leta 2019 odkupila zapuščeno Kocjančičevo hišo, ki jo je bila po njem podedovala njegova dolgoletna gospodinja Milena Vitez,  in v njej uredila Spominsko sobo Alojza Kocjančiča.

Obisk Kocjančičeve spominske sobe nas popelje skozi življenje Alojza Kocjančiča, njegovo literarno ustvarjanje in duhovniško poslanstvo.

Idejni načrt za spominsko sobo Alojza Kocjančiča je oblikovala arhitektka Martina Grižančič. Konceptualni navdih je asociacija na sakralni prostor, za katerega je značilna izrazito osna zasnova s fokusom na oltarju. Tako zasnovana hierarhija v prostoru je dosežena s postavitvijo opreme, ki metaforično ponazarja cerkveni ambient: glavno vlogo prevzema pisateljev kotiček z ohranjenimi avtentičnimi kosi pohištva v izteku sobe ob severni krajši steni, vsa druga oprema pa je temu podrejena. Hkrati je z razlikovanjem med razstavljenimi originalnimi elementi in vnesenim novim pohištvom izražena jasna ločnica med preteklostjo in sedanjostjo, ki se kaže skozi izbor kontrastnih, a sozvočnih materialov, barv, oblik in detajlov.

Pri ureditvi spominske sobe so sodelovali: Ines Cergol, Tanja Jakomin Kocjančič, Alferija Bržan, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper (bibliotekar Ivan Marković), Pokrajinski arhiv Koper (arhivistki Mirjana Kontestabile Rovis in Tamara Lindič), Pokrajinski Muzej Koper (kustosa Tina Novak Pucer in Marko Bonin, restavratorja Jure Čeh in Enio Vivoda), Kulturno društvo Skala Kubed (Vojko Udovič in Dušan Arko) ter prevajalka Špela Planinc.

Razstavljeni predmeti

V spominski sobi, ki odseva Kocjančičevo skromnost in človeško toplino, so predstavljeni nekateri njegovi osebni predmeti: na obešalniku mašni plašč, v razstavnih vitrinah pisalni stroj, očala, ura in mašniški predmeti.

Knjižnica

Kocjančičeva knjižnica z več kot 1600 knjigami in približno enakim številom revij priča o intelektualnih težnjah duhovnika in pisca Alojza Kocjančiča. Najobsežnejši korpus je teološki, veliko knjig pa sodi na družbenopolitično, zgodovinsko, geografsko in leposlovno področje. Med knjigami je tudi nekaj raritet, kot so Janežičev Nemško-slovenski slovar iz leta 1905, Sv. Socerb, ki ga je leta 1909 izdala tiskarna Dolenc, Doktorja Franceta Prešerna poezije iz leta 1908, Gregorčičeve Poezije iz leta 1908, uglasbene pesmi, ki jih je leta 1923 izdal Vinko Vodopivec v samozaložbi. Poleg slovenskih klasikovso tudi svetovni, npr.  Dante v italijanščini, Petrarka in Schiller v nemščini.

Pogled s severnega okna

Ob vstopu v spominsko sobo obiskovalca nagovori na steni napisan odlomek iz Kocjančičevega tipkopisa »S Kubeda k Devici Mariji na Vzročku/Črtica iz slovenske Istre«. Odlomek opisuje pogled, ki se s tega okna odpira na Kraški rob.

Iz zapuščine