Ta teden vam ob 110. obletnici rojstva znamenite pisateljice Mire Mihelič priporočamo njeno knjigo Ure mojih dni.
Pisanje o sebi je izjemno nenavadna zadeva. Enim predstavlja sestavljanje lastnega življenjepisa izreden užitek, medtem ko drugim to predstavlja velikanski, gotovo neizvedljivi napor. Vendarle ostajajo dnevniki, spomini in (avto)biografije vedno v vrhu seznama najbolj branih knjig. Verjetno gre za hipnotično silo osebne pripovedi, ki na bralke in bralce gotovo vedno pusti močnejši vtis, ker obljublja resničnost predstavljenih dogodkov.
Avtobiografija Mire Mihelič, slovenske pisateljice, ki v finem poetičnem slogu opisuje svoje odraščanje, je zagotovo ena izmed knjig, ki vas ne bo pustila ravnodušne. Glede na to, da je svoja mladostna leta preživela v času med obema vojnama in da je pripadala njena družina meščanskemu razredu, je njen zorni kot edinstven v povojnem času. Ta pripoved prinaša ženski glas, ki iz prostorov intimnosti govori ne le o sebi, svoji družini, čustvih in doživetjem, ampak v zgodbo vpleta kulturni kontekst in spremembo družbene ureditve, s katero je bila njena družina globoko zaznamovana, ter s tem povezan propad meščanskega razreda v Jugoslaviji. Edinstvena knjiga v slovenskem kulturnem prostoru, Ure mojih dni, predstavlja tako minuciozno analizo meščanske in socialistične družbe ter položaja ženske in pisateljice v slovenski kulturi.