V četrtek, 24. septembra 2026, ob 18. uri bosta Mestno čitalnico, Trg Brolo 1, obiskala legendarna mojstra besed Milan Dekleva in Iztok Gaister.
Gostili ju bomo v sklopu literarnega cikla “Poetični večer” s tokratnim podnaslovom “Haiku v slovenski poeziji”. Pogovor bo moderiral Martin Mikolič.
Milan Dekleva je med drugim tudi avtor prve pesniške zbirke haikujev v slovenščini Mushi Mushi, Iztok Geister pa je ob pesniku Martu Ognu (*15. 9. 1939 – † 1. 9. 1998) eden izmed začetnikov prevajanja haikujev v slovenski jezik.
Na literarnem večeru bo govora predvsem o haikuju, tej enigmatični pesniški obliki, ki v 17 kratkih zlogih zajame celoten svet, izvoru, različnih formah in oblikah.
Milan Dekleva (1946, Ljubljana) je eden najvidnejših sodobnih slovenskih pesnikov in vsestranski ustvarjalec – pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, skladatelj in pianist. Diplomiral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije, svojo poklicno pot pa je povezoval tako z literaturo kot z novinarstvom, uredništvom in glasbo. Deloval je pri Tribuni, Radiu Študent in ŠKUC-u, bil novinar in urednik pri Dnevniku, pozneje pa urednik na RTV Slovenija. Od leta 2023 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V slovensko književnost je izrazito vstopil že s pesniškim prvencem Mushi mushi (1971), ki velja za prvo slovensko zbirko haikujev. Njegovo poezijo zaznamujejo izjemna občutljivost za jezik in njegovo zvočnost, filozofska vprašanja o človeku in bivanju, minljivosti, tišini in erotiki ter dialog z vzhodnimi filozofijami. Literatura se pri njem pogosto srečuje z glasbo – Dekleva je pianist in skladatelj, v sedemdesetih letih pa je bil tudi član glasbene skupine Salamander.
Njegov izjemno obsežen opus sega od poezije do romanov, kratke proze, esejev, dram, radijskih in lutkovnih iger, scenarijev, muzikalov ter književnosti za otroke in mladino. Med njegovimi pomembnejšimi romani so Zmagoslavje podgan, Svoboda belega gumba, Benetke, zadnjič in Telo iz črk, njegova dela pa so prevedena v številne tuje jezike.
Za svoje ustvarjanje je prejel vrsto najpomembnejših slovenskih literarnih priznanj: nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo, Župančičevo, Rožančevo in dve Veronikini nagradi, kresnika za roman Zmagoslavje podgan ter leta 2006 Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju literarne umetnosti. Za mladinsko ustvarjanje je prejel tudi desetnico, za svoje prevajalsko delo pa med drugim častno listino IBBY.
Deklevovo ustvarjanje je tako svojevrsten preplet besede, filozofije in glasbe – od zgoščenega sveta haikuja do romanov, esejev in del za najmlajše bralce.
Iztok Geister (1945, Laško) je pesnik, pisatelj, esejist, naravoslovec in ornitolog ter ena izrazitejših in samosvojih osebnosti slovenske literarne in kulturne krajine. Ustvarja že več kot pol stoletja, njegov obsežni opus pa obsega poezijo, prozo, eseje in številna naravoslovna dela. Del svojih knjig izdaja tudi kot samozaložnik.
Svojo ustvarjalno pot je začel že v dijaških letih v Kranju, kjer je skupaj z Markom Pogačnikom sodeloval pri glasilu Plamenica in ustvarjal pod psevdonimom Plamen. V drugi polovici šestdesetih let je postal eden od ustanoviteljev in osrednjih članov znamenite avantgardne umetniške skupine OHO, ki je pomembno zaznamovala razvoj slovenske konceptualne in neoavantgardne umetnosti. Geister se je s svojo eksperimentalno oziroma reistično poezijo uvrstil med vidnejše predstavnike slovenske pesniške neoavantgarde.
Pozneje se je vse izraziteje posvečal naravi, ekologiji in predvsem ornitologiji. Sodeloval je pri ustanovitvi Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ter napisal vrsto pomembnih del o pticah in slovenski naravi, med njimi Slovenske ptice, Ornitološki atlas Slovenije, Ljubljansko barje, Sečoveljske soline in Popotovanje od Pirana do Ankarana. Narava pri njem ni zgolj predmet opazovanja, temveč izhodišče za razmislek o človeku in njegovem mestu v svetu.
Posebno mesto v njegovem opusu zavzema naravopisna esejistika. Knjige Zagovori narave, Levitve, Dopuščanje narave in O zaupanju v naravo odpirajo vprašanja našega odnosa do divjine in človekovega poseganja v naravne procese. Za Levitve je leta 2001 prejel Rožančevo nagrado, med njegovimi priznanji pa so tudi Zlata ptica, nagrada Prešernovega sklada in Zlatnik poezije.
Leta 2025 je pri založbi UMco izšla njegova knjiga Soočenje z naravo, zbirka esejev o divjini in kulturi, v kateri nadaljuje svoje dolgoletno premišljevanje o odnosu med človekom in naravnim svetom. Leta 2026 ji je sledil še Esej o otoku, svojevrstno literarno in esejistično raziskovanje otoka kot prostora narave, samote, svobode, varnosti in hkrati ujetosti.
Geistrovo ustvarjanje tako že od zgodnje avantgardne poezije do najnovejših esejev povezuje ista temeljna občutljivost: pozorno opazovanje sveta ter premislek o odnosu med človekom, besedo in naravo.
Vljudno vabljeni!