

Nacionalni dan branja je razglasila Vlada Republike Slovenije skladno z uresničevanjem ciljev Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti 2019–2030. Razglasitev nacionalnega dneva branja simbolno, vsebinsko in trajnostno utrjuje pomen branja kot temeljne vrednote naše družbe ter poudarja branje kot temeljno človekovo pravico, pogoj za demokratično družbo, socialno vključenost in trajnostni razvoj. Nacionalni dan branja bo deloval kot izhodišče in povezovalna platforma za celoletne bralne pobude, njegov namen pa je, da poveže vse, ki skrbimo za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture pri otrocih, mladih in odraslih.
Datum ni izbran naključno: 5. marca obeležujemo rojstni dan dr. Mance Košir, izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja, ki je s svojim življenjem in delom povezovala ustvarjanje besedil, spodbujanje branja ter raziskovanje bralnih praks.
Slogan letošnjega nacionalnega dneva branja se glasi BRANJE JE VESELJE. Z njim želimo poudariti pomen navdihujočega motiviranja za branje, ki ga je dr. Manca Košir udejanjala vse življenje. Branje terja trud, vendar je hkrati tudi veselje in užitek, predvsem pa prispeva tako k osebni rasti kot k družbenemu napredku. Ustvarjajmo skupaj nove prostore in priložnosti za branje, zato v četrtek 5. 3. 2026 berimo skupaj.
V četrtek ob 17.00 uri bodo študentke Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem v prostorih Oddelka za mlade bralce Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru v okviru projekta PUŠ Skupaj za rastoče branje z otroki počastile prvi Nacionalni dan branja.
Otrokom bodo ponudile gnezdo zgodb, v katerem bodo poiskali najboljši položaj za branje in se mu prepustili. Zgodbe bodo otroci lahko poiskali med bogatim knjižničnim gradivom, tudi v različnih jezikih.
Branje je skupna odgovornost in skupna priložnost. Da postane vidno, mora biti prisotno povsod: v vzgoji in izobraževanju, kulturi, znanosti, politiki, gospodarstvu, medijih, zdravstvu in vsakdanjih življenjskih okoljih.
Vsakdo lahko prispeva k temu, da je branje dostopno, vabljivo in smiselno – ne kot obveza, temveč kot možnost in priložnost za osebni in skupni družbeni napredek.
Skrb za to, da postane branje vseprisotno, torej ni le dolžnost države, temveč tudi civilne družbe in vsakega posameznika. Le skupaj lahko ustvarimo okolje, ki branje postavlja na vidno in pomembno mesto.
Vabimo vas tudi k podpisu Manifesta o branju za 21. stoletje.
PODPIŠITE MANIFEST


