Vabljeni na ogled razstave Jamarskega društva »Dimnice« Koper: 1965–2025 – 60 let raziskovanja podzemnega sveta
Jamarsko društvo Dimnice je bilo ustanovljeno leta 1965 v Markovščini, nato se je preselilo na Kozino, leta 1973 pa v Koper. Večino raziskovalne dejavnosti so člani društva opravili na Krasu, Kaninskih podih ter v slovenski in hrvaški Istri.
Med njihovimi pomembnejšimi raziskavami velja omeniti Lipiško jamo s Kozinskim rovom, Janičjo jamo, Brezno pri Gamsovi glavici, Brezno pri Leški planini, Snežno jamo na Raduhi, Golerjev pekel in številne druge. Po več kot sto letih so odkrili nadaljevanje Handkejevega kanala v Škocjanskih jamah ter se povezali s Kačno jamo, v katero so se tudi spustili. V Hrvaški Istri so se potopili v ponor Butori (Martineška jama).
V matični jami Dimnice so raziskali in izmerili več kot 4,5 kilometra novih rovov, raziskave pa še vedno aktivno potekajo. Povezali so tudi Slivarske in Hotiške ponikve v enoten jamski sistem. Za sifoni so odkrili nadaljevanje Osapske jame, v Rovnjah pa splet rovov Jazbine, ene najlepših slovenskih jam. Dokumentirali so številne jame v flišu Slovenske Istre, med njimi skoraj kilometer dolgo Poljansko bužo.
V sodelovanju z Jamarskim odsekom Slovenskega planinskega društva iz Trsta so raziskali 404 metrov globoko Jamo pred Kotlom na Slavniku in sodelovali pri odkritju končnega dela brezna Claudio Skilan pri Bazovici. Vodili so raziskave Skalarjevega brezna ter kot prvi dosegli dno Vrtiglavice.
Njihovo delo jih je vodilo tudi izven meja Slovenije – sodelovali so na odpravah po Evropi, v Kolumbiji, Papui Novi Gvineji, na Kitajskem in v Omanu.
Jamarsko društvo Dimnice je zavezano varovanju narave. Izvajajo čistilne akcije, v sodelovanju z ZVKDS zapirajo ogrožene jame, zainteresirano javnost pa ozaveščajo s predavanji, tečaji in publicističnimi prispevki.
Jamarji niso le raziskovalci »nekoristnega sveta«. Njihove podatke in načrte uporabljajo različne stroke – od gradnje železnic (npr. drugega tira), cest in avtocest do hidrologije in geologije. S tem pomembno prispevajo k razumevanju podzemnega sveta in zaščiti vodovarstvenih območij.
Nenazadnje ne smemo pozabiti na narodni ponos – Škocjanske in Postojnsko jamo, ki ju brez radovednosti in poguma jamarjev danes ne bi poznali v takšni obliki.
Vabljeni v avlo Knjižnice Koper, na ogled fotografij, posnetkov in tekstovne dokumentacije. Otvoritev razstave bo v sredo, 16. aprila ob 19. uri.