V četrtek, 15. maja 2025, ob 18. uri
vas vabimo na pogovor o zgodovini srednjeveškega Kopra.
Pogovor bo potekal v Mestni čitalnici Knjižnice Koper
Gostujoča razstava Srednjeveški Koper je ponovno v Kopru. Tokrat je na ogled v avli knjižnice (Trg Brolo 1) od 12. maja do 6. junija. Prikazuje Koper med srednjim in zgodnjim novim vekom, nastala pa je v okviru projektov Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen (vodja Renata Novak Klemenčič) ter Urbana morfologija Kopra v poznem srednjem veku (vodja Dušan Mlacović).
Razstavo je financiral ARIS, projekta pa potekata pri Mednarodnem središču za primerjalne zgodovinske raziskave (ICCHS) Filozofske fakultete v Ljubljani.
Vabljeni k ogledu razstave in na pogovorni večer.
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo raziskovalci srednjeveškega Kopra, nam je nekaj temeljnih iztočnic povedala Renata Novak Klemenčič.
Problemi pri preučevanju urbane zgodovine Kopra
Med drugo vojno je bil koprski mestni arhiv prenesen na neznano mesto v Italiji in je šele od leta 2016 ponovno dostopen v beneškem državnem arhivu. Zato se je zgodovinopisje po drugi vojni lahko naslonilo le na redke in parcialne objave koprskih mestnih arhivskih virov in na interpretacije teh virov. Interpretacije pa so šle v glavnem v smer domoznanskega zgodovinopisja. Torej zgodovinarjev pred vojno niso zanimali širši družbeni kontekst, vpetost mesta v širše okolje in primerjave z drugimi podobnimi mesti, ampak predvsem osebnosti in dogodki, ki so se dogajali v samem mestu. Odsotnost arhivskih virov ne predstavlja težav le zgodovinarjem, ampak tudi drugim vedam, denimo umetnostni zgodovini, saj ni definiran zgodovinski kontekst.
Najstarejši načrt Kopra je iz leta 1619
Ker ni bilo starejših podatkov in arhivskih dokumentov, je bilo v literaturi običajno samoumevno dejstvo, da se je Koper že zelo zgodaj razširil na celotno površino otoka. Tako je Likar, ki je prepoznal potek enega izmed obzidnih pasov, domneval, da je ta nastal že zelo zgodaj in da je Koper obseg, ki je narisan na zemljevidu Giacoma Fina iz leta 1619, dosegel že v 13. ali 14. stoletju.
Kako lahko določimo velikost mesta?
Velikost mesta v preteklih stoletjih lahko določimo na več načinov. En način so seveda načrti in upodobitve mesta, ki pa nam v Kopru ne pomagajo prav veliko, saj so šele iz zgodnjega novega veka.
Drug način je analiza lokacij različnih sakralnih objektov, od katerih so nekateri še ohranjeni, drugi pa so izpričani v pisnih virih. Za samostane mendikantskih redov, torej frančiškane in dominikance vemo, da so se običajno naselili ob rob mesta, bodisi na notranjo bodisi na zunanjo stran obzidja. Torej položaj frančiškanskega samostana, v katerem je danes gimnazija, in položaj dominikanskega samostana, ki je bil kasneje spremenjen v zapor in potem porušen, danes pa imamo na njegovem mestu garažo, kažeta, kje so bile meje mesta v času naselitve obeh redov, torej v 13. stoletju.
Ženski benediktinski samostani so se običajno nahajali znotraj mestnega obzidja in so bili potrebni že ob samem nastanku mesta, zato lahko sklepamo, da se nahajajo v najstarejšem delu mesta. Za Koper lahko domnevamo, da je bil ženski benediktinski samostan pri cerkvi sv. Blaža za današnjim zdravstvenim domom in zato lahko domnevamo, da je bil prav tam najstarejši del mesta. Veliko nam povedo tudi manjše cerkvice s svojimi zavetniki. Cerkvica sv. Krištofa, ki je stala na mestu vrta na Kelegariji pred palačo Barbabianca, je bila najbrž na vhodu mesta.
Veliko podatkov pa so dale tudi arheološke raziskave. Arheologi so namreč na južnem robu mesta, pod tlakom t. i. obodnih trgov, našli pomole in ostanke morskega dna, nasutje, s katerim so povečali otok, pa so datirali v drugo polovico 15. stoletja. Iz tega sledi, da je zunanje obzidje, ki je narisano na karti Giacoma Fina, nastalo šele v poznem 15. stoletju.
Seveda pa lahko ugotovitve potrdimo s primerjavo z drugimi podobnimi mesti.
Kako velik je bil Koper v primerjavi z drugimi mesti?
Kopra seveda ne moremo primerjati s srednjeveškimi velemesti, npr. z Benetkami, Genovo, Marseillom, Neapljem ipd, lahko pa ga primerjamo z drugimi mesti na vzhodni jadranski obali, npr. z Dubrovnikom, Zadrom, s Trstom ipd. Ugotovimo, da je po površini zaostajal le za Zadrom. Zadar je bil glavno mesto beneške Dalmacije, ki je nastalo na mestu pomembnega in velikega antičnega mesta Jader, ki je že v rimskih časih zasedalo skoraj cel polotok. Tudi v mejah, ki smo jih določili s prej omenjenimi postopki, je po velikosti še vedno presegal Trst in Dubrovnik, veliko večji pa je bil npr. od Pirana.
Kaj nam povedo arhivski viri koprskega mestnega arhiva?
V arhivu koprske komune najdemo večinoma dokumente od leta 1380 dalje. Dokumenti sestavljajo različne serije, npr. dokumente, ki so bili vezani na mestno upravo: zapisnike mesnega sveta, podatke o sklicih drugih organov, knjige računov mestnih izdatkov ipd, poleg tega pa tudi vsi pravni dokumenti, ki so imeli neko trajno veljavo. To so spisi vicedominov. Vicedomini so v svoje knjige zapisovali poroke, dote, testamente, zapuščine in kupoprodajne ter najemne pogodbe tako za zemljišča in objekte v koprskem distriktu kot za zemljišča in stavbe v mestu. Iz teh dokumentov izvemo, kdo je imel posesti na koprskem ozemlju, kje so živeli različni sloji prebivalstva, kakšno funkcijo so imeli posamezni deli mesta ipd.
V arhivu koprske komune je tudi mestni statut, zakonik, po katerem se morajo ravnati prebivalci Kopra. Tudi iz njega izvemo, kakšno je bilo mesto in kako je funkcioniralo.
Kdo je živel v mestu?
Koper je bil pomembno trgovsko mesto. Večina trgovine je potekala na relaciji Koper-Benetke. Glavni produkti so bili vino, sol in olje. Kot v vsakem srednjeveškem mestu so tudi v Kopru živele različne skupine ljudi. Pomemben del so tvorili kleriki in samostanske skupnosti, ki so zaradi povezav z lokalnim in z beneškim plemstvom imele tudi določeno politično vlogo. V mestu je bila skupina Benečanov, ki so pripadali spremstvu podestata, torej župana mesta, ki ga je Beneška republika za dobro leto poslala v Koper. Večina tega spremstva je živela na prostoru današnje Pretorske palače, foresterije in armerije ter v beneških mestnih utrdbah, Castelleone in Musella. Veliko politično in gospodarsko vlogo je imelo plemstvo. Svojo politično funkcijo je izvajalo v velikem svetu, ki je sprejemal vse najpomembnejše politične odločitve. Plemiči in bogati trgovci so imeli pogosto posesti tudi v Benetkah. Trgovski sloj so sestavljali lokalni plemiči, trgovci in priseljenci, prav tako so bili pogosto priseljeni različni obrtniki. Posesti v distriktu in tudi znotraj mesta pa so pogosto imeli različni, predvsem beneški samostani, ki so v Kopru proizvajali svoje vino.
Kakšen je bil Koper?
Središče mesta je obstajalo vsaj od 13. stoletja dalje, ko je že omenjena komunska palača na glavnem mestnem trgu. Ta glavni mestni trg – plathea communis – ne po obliki ne po funkciji ni bil podoben današnjemu Titovemu trgu. Glavna trgovska ulica je bila Kalegarija. Ta je sprva najverjetneje vodila v pristanišče, ki se je nahajalo na današnjem Gortanovem trgu, za mestnimi vrati pa je pot zavila tudi na most proti kopnemu. Hiše ob tej ulici so bile eno ali dvonadstropne, imele so dvorišče z vodnjakom, dvorišče je bilo pogosto zaključeno z arkadami, z dvorišča pa se je po stopnicah prišlo v zgornje nadstropje. Nekaj ostankov teh razmeroma bogatih plemiških domovanj se je še ohranilo. Pomembno mesto je imel škofijski kompleks s stolnico, ki je bila romanska bazilika s kripto in dvignjenim prezbiterijem, krstilnico in škofijsko palačo. Na drugi strani stolnice in škofijske palače se je nahajal trg Brolo.
Kakšen je bil glavni mestni trg?
Trg, imenovan Plathea communis, je bil pred koncem 15. stoletja povsem drugačen kot danes. Pretorska palača še ni zasedala celotne stranice trga, na mestu Foresterije je stala cerkev sv. Katarine, ki se je na severni strani naslanjala na dve veliki zasebni palači. Severni del trga je zamejeval fontik, za njim pa so bile hiše s trgovinami in delavnicami, ki jih je kapitelj dajal v najem. Na vzhodni stranici trga je bila stolnica, ki se je na trg obračala s portikom oziroma atrijem. Ob in na celotnem trgu so bile prodajalne in stojnice z nadstreški. Štiri med njimi so bile celo v portiku stolnice, vsaj ena pa je bila prislonjena na južni zid stolnice. Zahodna stranica trga, kjer je danes foresterija je bila bolj odprta in prehodna.
Sredi 15. stoletja pride do bistvenih sprememb. 1452 se zgradi nova dvorana mestnega sveta nad Kalegarijo, v šestdesetih letih se zgradi loža, pred cerkvijo sv. Katarine se ob tržno stranico namestijo novi objekti. Od 1460 dalje se gradi nova fasada stolnice oziroma podaljšek stolnice. Fasada je dokončana šele 1497 v času škofa Jacopa Valaressa in podestata Francesca Cappella. Francesco Cappello je tudi tisti, ki po zgledu severnoitalijanskih mest odstrani stojnice z glavnega trga. Kmalu po letu 1500 postavijo nov portal, ki vodi na dvorišče palače, in tlakujejo cel trg z opekami. Trg se torej v tem času iz središča trgovske dejavnosti prelevi v politično reprezentativno središče mesta.
