Neven Ušumović je rojen v Zagrebu leta 1972, odraščal je v Subotici, študiral na zagrebški Filozofski fakulteti filozofijo, komparativistiko, hungarologijo in turkurologijo. Živi v Kopru in v Umagu vodi mestno knjižnico. Je voditelj mednarodnega natečaja Lapis Histriae (kratke pripovedi izbranih hrvaških, italijanskih, slovenskih in drugih piscev) in hrvaški »steber« mednarodnega srečanja Forum Tomizza, ki vsako leto poveže mislece in pisce na tridnevnem srečanju v Trstu, Kopru in Umagu. V torek, 31. avgusta bo gost Pogovorov o branju, na Vrtu knjige, ob 19. uri.
Velja za enega najvznemirljivejših hrvaških piscev mlajše generacije, ki v svojih kratkih pripovedih tematizira mejo med prostori, med jeziki, med zunanjim in notranjim, med življenjem in smrtjo in med vzhičenostjo in resnobnostjo. Vendaj njegove meje niso ostre, nasprotno: so povezovalne, odkrivajo podobnosti in ubesedne v modernistični, angažirani pripovedi. Je prejemnik uglednih hrvaških književnih nagrad in uvrščen je v ameriško antologijo Best Europian Fiction (2010).
Objavil je zbirko 7 mladih (1997), kratek roman Ekskurzija (2001), zbirko kratke pripovedi Makovo zrno (2009), Rajske ptice (2012) in Zlata opeklina (2019). Prevedel je več avtorjev iz madžarščine; Hamvas, Molnar, Esterhazy, Bodor.
Nova zbirka kratkih zgodb Zlatna opeklina (Sandorf, Zagreb) prikazuje dva pogleda na današnjost. V prvem delu tematizita istrsko stvarnost z otožnim pogledom na preteklost ter z drugim, drznim in tujim pogledom na Istro kot prostor turizma, trženja in prazne vsebine. V drugem delu zbirke – ki je v fizično ločen, saj ga beremo z drugega konca knjige – tematizira angažirano glasbeno sceno naše polpretekle zgodovine z dokumentarnim in subjektivnim spominom. Pogosto je označena kot drzna, duhovita, sočutna, fantazijska, eksperimentalna proza, ki Nevena Ušumoviča znova potrjuje kot pretanjenega in angažiranega pisca.