11. knjiga, ki vam jo tokrat priporočamo za branje je knjiga avtorice Isabele Allende – Paula.
Konec tega tedna, v nedeljo 20. marca obeležujemo Svetovni dan pripovedništva, zato smo za vas izbrali osupljivo zgodbo, ki v ospredje postavi terapevtske lastnosti pripovedovanja. Poudariti želimo, da se oblike in načini pripovedovanja s časom spreminjajo, ostaja pa močna potreba po zgodbi in pripovedovanju, ki je vgrajena v temelje človeka in tega sveta.
Kaj pa je pravzaprav namen zgodbarjenja in pripovedovanja? Kadar pišemo, to počnemo bodisi ker čutimo nagon po izražanju, bodisi pa, ker želimo, da bi drugi prebrali našo zgodbo. Vmes med tema dvema poloma leži zgodba romana Paula čilske avtorice Isabel Allende. Pisateljica je knjigo začela pisati ob postelji svoje hčere, ki je hudo zbolela in kmalu potem padla v komo. Gre za očarljivo zgodbo matere, ki se začne z besedami: »Poslušaj, Paula, povedala ti bom zgodbo, da ne boš preveč zbegana, ko se boš zbudila«. Prav ta izjemno čustvena pripoved poteka v polju tostranskega in zgodovinskega, kajti Allende pripoveduje o burni čilski zgodovini. Istočasno pa sega zgodba globoko v čustveni svet avtorice, vase vključi celo magične in pravljične prvine. To pa ji ne odvzame nič od realističnosti, saj je osrednja odlika, ki bralca ali bralko pritegne prav pristnost materine zgodbe, ki je pripovedovana v presunljivem trenutku, kajti bralec ve, da te zgodbe vendarle ne bo mogla prebrati le tista, kateri je ta namenjena.