Glede na to, da se je pomlad ravnokar začela, je prišel čas, ko je treba prezračiti tako misli kot svojo osebno knjižnico in se lotiti del, za katera smo si obljubili, da jih bomo kdaj ponovno prebrali, ampak še zmeraj niso prišla na vrsto. Eno izmed takšnih del je zagotovo Pomladni dan Cirila Kosmača, ki je naša naslednja knjiga, ki vam jo priporočamo v branje.
Kaj je vse možno narediti v enem dnevu, kolikor traja dogajanje kratkega romana Pomladni dan? Če nepotrpežljivo čakamo konec vojne, da bi se vrnili v rojstno vas in se srečali z maloštevilnimi preživelimi svojci, je lahko dan najdaljša možna časovna enota. Če pa imamo le en dan časa za nekomu povzeti in od njega izvedeti, kaj vse se je dogajalo, medtem ko nas ni bilo, se en dan zdi dovolj, da zgodbo komaj začnemo. Prav v tem razpoku med večnostjo in bežnim trenutkom se odvija Kosmačev roman Pomladni dan.
Pripoved se osredinja na junaka povratnika iz druge svetovne vojne, ki se nekega dne vrne v svojo rojstno vas, kar pa v njem sproži množico pretresljivih spominov. Četudi predstavlja Pomladni dan osebno izpoved določenega posameznika, je v njegovi zgodbi najti veliko tem in motivov, ki so blizu prebivalcem zahodnega dela Slovenije. Lahko bi celo zatrdili, da gre za poezijo kraške in primorske duše, ki je bila že medgeneracijsko globoko zaznamovana z vojno, okupacijo in zatiranjem, ampak, ki zmeraj najde način da pride na (pomladni) dan.
