UNESCO je leta 1999 današnji dan razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu. Tokrat smo se v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper potopili v pomen poezije in povzemanje le-te na socialnih omrežjih med mladimi.
Poezija je odraz časa, čustev, jezika. Nastavlja nam ogledalo, nas pomirja, razveseli, jezi in razžalosti. V nas spodbudi celo paleto čustev in neizprosno komentira stvari, ki vplivajo na vsakogar izmed nas. Branje poezije nam omogoča videti povezavo med sedanjostjo in preteklostjo. Pesnikom omogoča v le nekaj vrsticah izraziti veličino, neizrekljivo. Je motor, ki zmore zažgati še tako ledeno srce posameznika. Poleg tega nas spodbuja, da razmišljamo, raziskujemo in ohranjamo jezik živ.
Informacijska pismenost in poezija
Skozi zanimive delavnice, ki smo jih v koprski knjižnici v okviru mednarodnega projekta What the Future Wants pripravili za dijake, smo ugotovili, da se tudi mladi zatekajo k poeziji, vendar na malce drugačen način. Pesmi, verze in citate znanih avtorjev zapišejo ob fotografijah, ki jih objavljajo na socialnih omrežjih. Običajno so to verzi, ki nas spodbujajo k pozitivnemu mišljenju, boljšemu življenju. Zakaj to počnemo? Ker ravno v tistem delu poezije najdemo sebe, ali sporočilo, za katerega se nam zdi, da je namenjeno prav nam. Ko prebiramo koščke poezije, ki nam je blizu, imamo občutek, da nismo sami, predstavljamo si, da je tudi avtor preživel podobno izkušnjo kot mi.
Poezija ima terapevtski vpliv, tako na pisatelja, ki je morda celo nevede razgalil svojo dušo, kot za bralca, ki se s poezijo poistoveti. Prav zato so danes na socialnih omrežjih tako zelo popularni verzi in citati povzeti iz pesmi znanih avtorjev. Najpomembnejši terapevtski učinek branja je občutek varnosti, ki se vzpostavi v bralcu, saj to navadno počnemo v nam prijetnem okolju, hkrati pa si dovolimo, da nas domišljija odnese v nesluteno notranjost naše biti. Na ta način branje spodbuja refleksivno razmišljanje ali izražanje svojega subjektivnega jaza. Prav tako tudi pisanje, objavljanje znanih citatov, služi kot pomoč pri premagovanju tesnobe, depresije, stresa in včasih tudi telesnih bolečin, hkrati pa o nas pove veliko več, kot bi si morda želeli.
Pokaži mi svoje objave in povem ti kdo si!
Ljudje se velikokrat ne zavedajo, kaj vse ena sama objava, tudi enega samega citata, lahko pove o njih samih. Objava verzov povzetih iz znanih pesmi je po eni strani za avtorje pozitivna, saj njihovo delo dobi težo in tako potrebne bralce, spet po drugi strani pa imajo objave že znanih verzov lahko zelo negativen vpliv. Prvi od negativnih vplivov je zagotovo ta, da se avtorja velikokrat pozabi navesti, s čimer škodujemo predvsem avtorju samemu, medtem ko je drugi največji negativni vpliv ta, da ljudje niso več kreativni, ni jim treba razmišljati, kaj in kako bodo zapisali, saj bodo citat ali verz našli na spletu. Zato je še toliko bolj pomembno ozaveščanje o pisanju, ustvarjanju, spoštovanju že ustvarjenega, izboru besed in misli, ki jih danes objavljamo na spletišču. Z dijak smo tako ugotovili, daje najpomembnejše vprašanje, ki si ga moramo zastaviti preden nekaj objavimo: “Kaj bom z objavo, ki jo oblikujem, v prvi vrsti povedal svetu o sebi?”
Na naslednji povezavi najdete intervju o svetovnem dnevu poezije, ki ga je za Radio Capodistria pripravil novinar Antonio Saccone: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174858091?s=radio_ita
Avtorica: Tina Saražin
Foto: Pixabay.com
