V življenju se včasih sprašujemo, kako dobro poznamo ljudi okoli sebe, naše znance in zlasti naše najbližje. Zgodba v romanu Izgubljeni kovčki avtorja Jordija Puntíja, je ena takšnih, v kateri se glavni junaki sprašujejo in odkrivajo, kako dobro oziroma slabo poznamo ljudi, ki nas obkrožajo.
Gabriel Delacruz Expósito je bil človek, ki je imel štiri različne družine in štiri sinove, nobeden pa ga ni poznal. Roman pripoveduje o dogodivščinah teh štirih sinov, Christofa, Christopha, Christopherja in Cristòfola, ki si prizadevajo iz razmetanih drobcev sestaviti življenjsko zgodbo svojega očeta. Polbratje se šele tekom potovanja zares spoznajo in šele takrat se med njimi sprožijo odkritosrčni in čustveni pogovori. Prav ti pogovori predstavljajo osrednjo vrednost romana, saj je v njih najti ogromno humorja, zdravih, čeprav pogosto nasprotujočih si, misli o življenju, družini in navsezadnje čustvenem okrevanju. To je pravzaprav zgodba o nenavadnem prijateljstvu, o bratovščini polbratov in o tem, kako v popolnoma nepričakovanih razmerah in celo v neznancih lahko najdemo oporo.
