Ob stoti obletnici rojstva izjemnega portugalskega nobelovca Joséja Saramaga priporočamo njegov roman Evangelij po Jezusu Kristusu.
Portugalski romanopisec José Saramago je v svojih romanih raziskoval problematično politično identiteto Portugalske, in leta 1998 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Kot odkrit ateist in komunist je predstavljal z romani, kot so Leto smrti Ricarda Reisa, Kain in Vsa imena izziv za ortodoksnost portugalskega življenja po diktaturi. Najširše občinstvo je dosegel s filmom iz leta 2008, posnetem po njegovem romanu Esej o slepoti iz leta 1995. Zadnja leta svojega življenja je preživel na Lanzarotu, potem ko je portugalska vlada leta 1992 zavrnila nominacijo njegovega romana Evangelij po Jezusu Kristusu za literarno nagrado EU.
Dogajanje romana Evangelij po Jezusu Kristusu je postavljeno v okvir od Jezusovega rojstva do njegove smrti, tako da Saramagov sijajni poseg v svetopisemsko resnico, pride do polnega izraza. Saramago v romanu podaja alternativno različico Nove zaveze, čeprav tiste, kot pove njen naslov, ni napisal Jezus Kristus, niti je ni pripovedoval on, bolj verjetno Saramago, saj imamo sklicevanja na sodobni čas, hkrati pa zvesto opisuje Jezusovo življenje od rojstva do smrti in se precej drži evangelijske zgodbe z nekaj bistvenimi različicami. S tem, ko imaginarno možne dogodke in ironijo spravi v ta znani okvir, avtor širi in bogati razsežnosti naše resničnosti, včasih človeško ganljive, včasih provokativne in drzne.
