Čarovnija obstaja! Ali pa si vsaj starši, knjige in risanke prizadevajo, da bi otroci tako mislili. Nihče pa ne razmišlja o tistem zlomu, ki se bo brezdvomno pripetil, ko otrok po naključju izve, da gre za izmišljotino. Morda je prav to razlog, da je med odraslimi tako veliko cinikov in nezadovoljnih ljudi, ki niso prav navdušeni nad tem resničnim in precej sivim življenjem brez magije.
Glavni lik romana Čarovniki, Quentin, briljanten, prevzet in samozavesten maturant srednje šole, gre na končni razgovor za sprejem na prestižno univerzo. Po naključju pa konča na sprejemnem izpitu za skrivnostni visokošolski zavod, ki uči celo čarovniške veščine, kar pa v njemu še enkrat razvname otroške sanje o magiji in čarobni deželi Filoriji. Izkaže pa se, da so njegove nedolžne otroške predstave o magiji zelo daleč od resničnega stanja, saj je čarovnija ene vrste moč, ki v ljudeh (in drugih njim podobnih bitjih) zbuja celo najnižje instinkte. Prav ta roman je pravo branje za vse, ki so v mladosti radi brali fantastično literaturo in bi radi zapluli po tej nemirni mešanici knjig o Harryju Potterju in sodobnih problemskih, psiholoških romanov.
