Je branje za vašega otroka neprijetno opravilo? Gre vašemu otroku učenje težko od rok? Ste se morda srečali z disleksijo? Ne veste, kako bi otroku približali bralne navade?
Nekaj odličnih odgovorov in nasvetov vam predstavita:
1. in 15. 3., ob 17. uri v Čitalnici Fulvia Tomizze – AKSINJA KERMAUNER
Leta 1982 je diplomirala na Pedagoški fakulteti, leta 2010 pa zaključila doktorski študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na Oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko. Zaposlena je bila kot profesorica slovenščine in likovnega pouka na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, od leta 2011 pa je predavala na Pedagoški fakulteti Koper; kjer je predavala na smeri Inkluzivna pedagogika. Znana je tudi kot pisateljica.
8. in 22. 3., ob 17. uri v Čitalnici Fulvia Tomizze – INA SULIČ
Ina Sulič je učiteljica na osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom Pier Paolo Vergerio il Vecchio. Je magistrica inkluzivne pedagogike in zgodnjega učenja s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Aktivno se ukvarja z otroki, ki imajo težave pri branju kot tudi s tistimi s posebnimi potrebami. Svoje delo zadnja leta poleg poučevanja usmerja v izdelavo didaktičnih sredstev prilagojenih za slepe in slabovidne ter izdajo tipnih slikanic.
Zakaj so otroci, ki berejo v prednosti?
Z branjem otrok razvija številne spretnosti, ki so v življenju ključne in zaradi katerih je dobesedno v prednosti pred vrstniki, ki ne berejo. Ključ za oblikovanje bralnih navad pa je predvsem družinsko branje. Ko zvečer otroku zvečer beremo, se skupaj z njim umirimo in odklopimo od dnevnih tegob, skupaj pobegnemo v svet domišljije. Z otrokom zgradimo vez, ki je dovolj močna, da vzdrži ne glede na vse, kar se nam v življenju zgodi. Skozi branje in pogovor o zgodbi, ki jo je slišal, otrok krepi besedni zaklad, srečuje se z besednimi zvezami, ki v vsakdanjem govoru ne obstajajo, uči se vživljati v knjižne junake in razmišljati skozi oči drugih …
Kot je v intervjuju za Delo že pred časom pojasnil dr. Miha Kovač avtor knjige Berem, da se poberem, je branje izjemno pomembno saj: »Odrasli s srednjo izobrazbo, ki so se rodili z vsaj srednje veliko knjižnico, so bralno in matematično enako pismeni kot odrasli z eno stopnjo višjo izobrazbo, ki so odrasli v družini brez knjižnice. Kar zadeva bralno in matematično pismenost, lahko z branjem knjig preskočimo eno stopnjo izobrazbe.«
Naj branje bo zabava, ne težava!