V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika je v torek, 4. februarja 2025, v čitalnici Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper potekal prvi domoznanski večer v letu. Tema omizja je bila posvečena vplivu tržaškega in koprskega humanizma na delo Primoža Trubarja ter zgodovinskemu in kulturnemu pomenu renesančne misli v slovenskem prostoru.
Dogodek je z uvodno besedo otvoril gostitelj, predstavnik Osrednje knjižnice Srečka Vilharja, nato pa so sledile razprave uglednih strokovnjakov. Na omizju so sodelovali prof. dr. Marko Marinčič (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta), prof. dr. Vesna Mikolič (ZRS Koper, Inštitut za jezikoslovne študije; Univerza v Trstu, Oddelek za humanistične študije), izr. prof. dr. Jonatan Vinkler (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; Univerzitetna knjižnica Koper) in izr. prof. dr. Gregor Pobežin (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; ZRC SAZU). Posebni gost večera je bil dr. Salvator Žitko, ki je zbrane navdušil s predstavitvijo manj znane zgodbe o postavitvi Vergerijevega kipa v Kopru leta 1953.
Kot je pojasnil dr. Žitko, je bil kip delo priznanega koprskega kiparja Oresta Dequela, postavljen pa je bil na pobudo dolgoletnega ravnatelja koprske knjižnice Srečka Vilharja. Vergerij je bil ključna osebnost evropske reformacije ter mentor in podpornik Primoža Trubarja pri nastanku prvih slovenskih knjig. Kljub svoji pomembni vlogi v slovenski knjižni zgodovini pa v slovenski zavesti ni nikoli dobil zasluženega priznanja. Kot je poudaril prof. dr. Marko Marinčič, je bilo njegovo delo pogosto spregledano zaradi nacionalističnih interpretacij zgodovine, ki so povzdignile ideal samoniklega narodnega preroka, pri tem pa prezrle Vergerijevo ključno vlogo v protestantskem založništvu.
Njegova navezanost na latinski humanizem in ideja oblikovanja širšega slovanskega knjižnega jezika sta ga oddaljili od kasnejših nacionalnih interpretacij reformacije. Poleg tega je bila izpostavljena tudi predstava o Vergeriju kot nadutem Italijančku, kar je prispevalo k njegovemu marginaliziranju v slovenski zgodovini.
Izr. prof. dr. Jonatan Vinkler je osvetlil paradoks slovenskega dojemanja protestantizma, ki ga pogosto predstavlja kot revolucionarni boj proti papežu, hkrati pa izpušča njegovo versko komponento. Izr. prof. dr. Gregor Pobežin je predstavil Vergerijev boj proti papežu, ki ga je udejanjal s pamfleti in delom Actiones duae secretarii pontificii, v katerem je ostro kritiziral papalno oblast in njeno politično vlogo.
Prof. dr. Vesna Mikolič je izpostavila vpliv humanistične vzgoje Primoža Trubarja, ki jo je pridobil v Trstu pri škofu Pietru Bonoma. Poleg tega je analizirala jezikovne značilnosti Trubarjeve slovenščine, ki je temeljila na osrednjeslovenskem narečju in predstavljala pomemben korak v standardizaciji slovenskega knjižnega jezika.
V sklopu večera so udeleženci razpravljali tudi o pomenu Vergerijevega dela in njegovem mestu v sodobni slovenski historiografiji. Dogodek je zaokrožila predstavitev ponatisa knjige Vergerijeva molitev – Preghiera di Vergerio (Evangelijska skupina Skala, Koper), ki dodatno osvetljuje njegov prispevek k evropskemu protestantskemu gibanju.
Večer je sklenila misel, da bi morali Vergeriju nameniti več pozornosti pri obravnavi slovenske kulturne in literarne dediščine ter ga uvrstiti na vidnejše mesto med utemeljitelji slovenske knjižne zgodovine.
