Bralni priporočilni seznam 52 knjig, ki jih morate prebrati v letu 2026, smo knjižničarji pripravili za vse bralce in obiskovalce knjižnice. Zakaj ravno 52 naslovov? Ker ima leto 52 tednov. Vsak teden vam bo eden izmed knjižničarjev razkril nov naslov – eno izmed svojih najljubših knjig. Bralni izziv je namenjen spodbujanju branja knjig, ki so kakovostne, a včasih spregledane v vsej poplavi novih izdaj. V Oddelku za odrasle boste knjige našli na posebni polici, kjer bodo nestrpno čakale na vas. Knjige boste prepoznali po nalepki z logotipom naše bralne akcije.
V tej bralni akciji ni pravil, če želite, lahko preberete vseh 52 knjig, ki vam jih bomo redno priporočali, ali morda le tisto eno, ki vas bo zares pritegnila. Knjižne bisere bomo izbirali med leposlovjem iz različnih obdobij in skrbeli za žanrsko razgibanost. Kaj smo za vas izbrali, pa si boste lahko sproti ogledali na naši spletni strani in se sami odločili, katere knjige boste z veseljem vzeli v svoje roke oziroma sledili priporočilu svojega najljubšega knjižničarja.
SEZNAM KNJIG:
Zgodba se vrti okoli skrivnostnega izginotja lepe in karizmatične Veronike Zarnik med drugo svetovno vojno. Veroniko spoznavamo skozi pričevanja petih različnih oseb, ki so jo poznale. Vsak pripovedovalec predstavi svojo zgodbo o Veroniki, zato resnico o njenem življenju postopoma odkrivamo skozi različne poglede.
Mladi par z otrokom se za skrb otroka zateče k varuški, gospe A. Postopoma, čisto počasi in skoraj neopazno gospa A. postane četrti član družine, ki medosebne odnose drži v homeostazi. Ko gospa A. zboli se partnerja znajdeta sama s čustveno prtljago, ki je ne znata pospraviti.
V romanu spremljamo tri ženske iste družine – prednico, obtoženo čarovništva; Violet, ki živi v strogi patriarhalni družini in mlado Kate, ki ji uspe pobegniti od nasilnega partnerja in zaživeti svobodno. Kljub temu, da se njihove zgodbe dogajajo v zelo različnih zgodovinskih obdobij, se vzorci zatiranja ponavljajo. Vir moči, ki ga posedujejo vse tri članice, pa sega globlje kot zunanji pritiski in krivice.
Proto-znanstvenofantastični roman, ki opisuje medplanetarno robinzonsko izkušnjo šest članske ekipe rakete, ki zaradi napake v računih trči v še večidel neraziskan planet Eden.
Ekipa nato usmeri vse svoje trude v popravilo rakete – kar se izkaže za naporen in dolgotrajen proces, ki ga otežuje težko ozračje planeta in druge nevšečnosti, saj je Eden poseljen z “dvojniki”, humanoidnimi bitji, s katerimi pa se, kljub iskrenim željam navezave stika, ne morejo sporazumevati.
Eden je ena od prvih knjig Stanislava Lema o stiku človeštva z drugo civilizacijo, zato se pisatelju samemu ni dopadla. Kljub temu pa roman pomembno začrta smernice piscem znanstvene fantastike; v romanu je tako govora o “nanotehnologiji” in drugih naprednih tehnologijah, ki danes že predstavljajo del vsakdana, včasih pa so bile le plod domišljije.
Roman natančno (p)opisuje življenje profesorja Williama Stonerja, ki se iz kmečkega dečka v Missouriju prelevi v profesorja književnosti. Pričetek vojne zgolj bežno vpliva na njegovo življenje, ki ga začne graditi skupaj z Edith, ranjeno in za ljubezen ne prilagojeno žensko. Stoner skuša v delu in življenju iskati trenutke sreče in zadovoljstva, vendar pa se njegove mladostniške iluzije udarijo z realnostjo odraslega sveta, kjer ima vsako dejanje nekakšne posledice.
Knjiga bralnega kluba Knjižni pristan Ane Jane, 25. 3. 2026
Zgodba je tesno povezana z življenjem pesnice Sylvie Plath, ki je živela v senci literarno bolj slavnega moža Teda Hughesa. Njen edini roman Stekleni zvon je postal znan šele po njenem samomoru. Dogodki v romanu – od pripravništva v New Yorku do zdravljenja v psihiatričnih bolnišnicah – zrcalijo njene lastne izkušnje.
Glavna junakinja Esther svojo depresijo opisuje kot bivanje pod steklenim zvonom, kjer je zrak postan in svet popačen. Čeprav vidi druge ljudi, ki živijo “normalno”, je sama ujeta v vakuumu lastne tesnobe. Knjiga nam postavi kar nekaj vprašanj o pritisku in pričakovanju okolice na posameznika, kar vpliva na njegovo duševno zdravje.
Samotarka Janina Dušejko živi v mrzli samoti poleg češke meje. V svojem prostem času se bori za pravice živali, bere o astrologiji, poučuje in prevaja poezijo Williama Blake-a. Ozračje njenega vsakdana postaja vse bolj napeto in temačno, ko se poleg pogostih prepirov z lokalno lovsko skupnostjo Janina zaplete še v reševanje umorov, ki se zvrstijo v njeni okolici. Janina teza – morilke so živali.
V enaki meri roman in sociološka raziskava, v kateri spremljamo življenja treh žensk, katerih poželenja in strasti imajo za njihova življenja hude posledice, navadno hujše kot za moške, s katerimi se zapletejo.
Pisma se začnejo z datacijo 15. junija 1904, ter vodijo bralca od Joyceovega začetnega spiritualnega dvorjenja, ki se nadgradi v raziskovanje duhovne globine ljubezenskega čustva, do ljubosumnega dvomljivca, iz katerega se razvije orgiastični strastnež, ki ga “nemir in ustvarjalna ambicija preganjata v vedno nova iskanja.” (Čander, 128)
Glavni junak Humphrey Van Weyden, izobražen literarni kritik, živi udobno in zaščiteno življenje. Na začetku romana doživi brodolom in ga iz morja reši ladja za lov na tjulnje, imenovana Duh. Na ladji vlada krut in karizmatičen kapitan Wolf Larsen. Ta verjame, da je življenje zgolj boj, v katerem preživijo le najmočnejši, na ladji vlada s strahom ter nasiljem.
Med branja spremljamo odnos med materjo in hčerjo. Mati si bolj kot vse za svojo hči želi, da bi spoznala moža, ki bi skrbel zanjo. Hči pa živi tako, kot si sama želi, zaposlena na univerzi in v razmerju z drugo žensko. Ko si mora s partnerko najti nov kraj za bivanje, se začasno priseli ki svoji mami. Slednja ob spremljanju hčere in opravljanju poklica z umirajočimi spozna, da mogoče ustaljeni družbeni dogovori niso (edini) pravilni.
Ko se avtoričina družina iz Iraka preseli na Švedsko, se življenje vseh članov drastično spremeni. Prej liberalna, razgledana in aktivna družina se v poskusu preprečiti vpliv zahoda obrne k strogim moralnim normam, ki najbolj vplivajo ravno na najstniško hči Ali.
Zgodba romana je na mestih prekinjena z izpisi statističnih podatkov o femicidih, umorih iz časti,… in ostalih grozot, ki spremljajo odraščujoče dekle v islamski veri. Prav tako tekom branja spremljamo avtoričin intervju s svojim očetom, ki se spominja svojega vedenja na Švedskem in ga obžaluje.
Kit je kot medicinska sestra obtožena, da je lastni materi pomagala pri samomoru iz usmiljenja. Ker nikjer ne dobi več zaposlitve sprejme delo osebne asistentke sedemdesetletne Lenore Hope, ki je edina preživela družinski pokol.
Knjigo toplo priporočam vsem, ki uživate v psiholoških trilerjih, zgodbah o preživetju in vsem, ki vas zanima mračna plat človeške psihe. Je hitro berljiva, napeta in ravno prav srhljiva.
Malala Yousafzai je najmlajša dobitnica Nobelove nagrade za mir.
Knjiga Iskanje lastne poti je avtobiografska pripoved, v kateri Malala v prvi osebi opisuje svoje življenje – od otroštva do trenutka, ko postane svetovno znana aktivistka. Knjiga ni le zgodba o atentatu, temveč predvsem zgodba o odraščanju, identiteti, pogumu in moči glasu.
Pesmi Srečka Kosovela, v izboru Josipa Ostija, ki poizkušajo zajeti pesnikovo zagonetno in obširno ustvarjanje, kjer je: “pastoralna ruralnost povzročala močne impresije, infernalna urbanost pa še močnejše depresije”, zato je melanholija poglavitno občutje Kosovelove poezije, vendar pa le-ta za pesnika ni nič drugega kakor ljubezen v drugi obliki, kot ugotavlja Osti.
V letu stoletnice Kosovelove smrti (27. 5. 1926); naj vas Zlati čoln prepelje, skozi siva vrata, v zlati dan in novo leto!
Ureja: Martin Mikolič