V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v jubilejnem letu obeležitve 70. obletnice ustanovitve koprske knjižnice in 30. obletnice državnosti Republike Slovenije pripravljamo razstavo Stari krajepisi Kopra – Antiche descrizioni di Capodistria, ki bo obeležila tudi kulturni dan (8. februar). Prav na dan, ko praznujemo obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, bomo v koprski knjižnici gostili tudi profesorico slovenskega in italijanskega jezika, znanstveno svetnico na področju jezikoslovja, esejistko in publicistko Vesno Mikolič.
Razstava Stari Krajepisi Kopra – Antiche descrizioni di Capodistria
O Justinovem in Paladinem mestu
Sem Koper, prestolnica Istre, podložnica beneškega leva,
čeprav sem bila tvoje mesto Justin in od Palade.
Po njej imenitna v miru in mladostna v vojni,
on pa mi je naklonil oblast, ki mi je sedaj primanjkuje.
Kdor bolj ceni italska in grška mesta,
naj ve, da so tudi mene zgradili kralji in bogovi.
(Statuta Justinopolis metropolis Istrae, Venetiis, 1668, prevod: Peter Štoka)
Razstava, ki jo je v knjižnici pripravil vodja Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino Peter Štoka, bo virtualno potekala na spletnih platformah in strani knjižnice od 1. do 14. februarja. Tako vam bodo prvič razkrili zgornji epigram, ki ga je napisal Antonio Bruni, iz Statuta Kopra, prestolnice Istre, ki datira v leto 1668 in mnoge druge dragocenosti, ki jih hranijo v koprski knjižnici.
Seznam starih krajepisov, ki bodo razstavljeni: Blond (1553; nakup 2020); Alberti (1553; nakup 2020), Manzuoli (1611); Ughelli (1653); Koprski statut – Brunijev epigram (1668); Coronelli (1697); Naldini (1700); Carli (1743). Prikazani bodo tudi tisti, ki jih ne hranimo v fizični obliki: Vergerij st., Coppo, Bonifacio, Petronio.
Koprska knjižnica dopolnjuje svojo zbirko z rednim nakupovanjem starih knjig, zlasti del koprskih humanistov in tistih, ki so temeljna za zgodovino našega mesta, v okviru deset let trajajočega projekta Memoria patria, ki ga finančno podpira MOK. »Stari krajepisi Kopra« najlepše povzamejo in prikažejo temeljno poslanstvo in namen knjižnice, ki hrani, zbira in varuje knjižni spomin v kraju svojega delovanja. Gre za izbor najdragocenejših knjig, ki jih bodo razkazali in predstavili s številnimi starimi opisi mesta Koper.
Predstavitev monografije Izrazi moči slovenskega jezika
V ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri bodo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper virtualno gostili profesorico slovenskega in italijanskega jezika, znanstveno svetnico na področju jezikoslovja, esejistko in publicistko Vesno Mikolič, ki bo predstavila svojo monografijo Izrazi moči slovenskega jezika.
Kot je zapisano v monografiji, se Vesna raziskovalno ukvarja z jezikom in kulturo, etnično identiteto, medkulturno vzgojo, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, jezikom v znanosti, turizmu in književnosti. Je avtorica približno 500 znanstvenih člankov, monografij in drugih bibliografskih enot domačih in mednarodnih založb. Za svoje delo je že prejela študentsko Prešernovo nagrado in več nagrad za znanstveno odličnost.
»Monografija Izrazi moči slovenskega jezika je prva iz skupne knjižne zbirke “Razsežnosti slovenstva” Annales ZRS Koper in Slovenske matice, predstavlja tudi prvo celovito, inovativno in interdisciplinarno obravnavo moči slovenskega jezika, povezano z intenziteto jezika. Ta je utemeljena kot jezikoslovno-pragmatična kategorija s slovničnim in slovarskim opisom njenih jezikovnih sredstev. Knjiga prinaša opis intenzitete jezika v različnih diskurzih, in sicer v znanosti, oglaševanju in politiki, prav tako obravnava tudi leposlovje in prevodno književnost, kjer so sredstva za stopnjevanje moči literarnega jezika zaradi njegove izrazno-estetske funkcije še posebej pomembna. Zanimive so tudi medkulturne primerjave izrazov intenzitete v slovenščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini. Zadnji del monografije pa obravnava pomemben odnos med intenziteto jezika ter nasilnim in sovražnim govorom,« so zapisali na spletni strani ZRS Koper.